Dragi Jožek

Ko si se pred tremi leti pridružil naši ekipi, smo takoj začutili, da si pašemo. Da bomo dobro delali in živeli skupaj. Takoj smo prepoznali in vzljubili tvojo veselo naravo, nagajivost, družabnost. Za vsakega si našel lepo besedo, do vseh si znal pristopiti, vsi smo se radi ustavili ob tebi. Pavze med delom v tvoji družbi so bile posebno doživetje. Vedno je padla kaka ideja, pospremljena z nagajivim nasmehom. Pa ne le pavze, tudi delo s tabo je bilo prijetno. Potrudil si se, želel si delati dobro in hitro, želel si napredovati in rasti ob delu. V naših vrstah si si našel tudi partnerko. Sanjo. Lepo vaju je bilo gledati, kako sta uživala v zanosu mlade ljubezni. Kako sta samo plesala na zadnji zabavi pred korono. Poleg partnerstva s Sanjo te je osrečevala sprejetost v Sanjini družini, vključenost v delo pri nas in možnost napredovanja; vedel si, da imaš v svojih talentih še rezerve in da je mogoče rasti. Veliko ti je pomenil tvoj novi avto, otroško si bil ponosen na samostojno vožnjo na dopust. Vse to pa je dobilo pravo vrednost takrat, ko si od mame in očeta dobil potrditev, da si na pravi poti, da te podpirata in sta ponosna nate. Takrat si kar žarel.

Ko smo torej spremljali tvojo drzno pot na goro življenja zadnjih nekaj let, si nikakor nismo mogli predstavljati, da se lahko tako hitro in boleče konča. Presenetil nas je tvoj odhod. Nenaden, krut, nepošten. Ampak tako je. Zdaj lahko samo sprejmemo veliko praznino, ki ostaja za tabo. Sčasoma jo bomo zapolnili, kot smo jo zapolnili za vsemi, ki so že odšli od nas. Ostali pa nam bodo vsi lepi spomini, ki smo si jih pridelali. In ko se bomo med pavzo zbrali na kavici in cigareti, boš še vedno krožil med nami, tvoje tople temne oči in nagajiv nasmeh bo živel dalje.