Težko smo verjeli, da je mentorica Marjetka zrela za upokojitev. Polna energije in dobre volje, fit in gibčna, vedno pripravljena za delo in vse vrste hecov – to ni ravno opis standardne penzionistke. Ampak je v začetku marca zares nehala prihajati na delo, vrnila je ključe delavnic in svoj legendarni sivi delavski plašč. Povzetek: Marjetka je penzionistka, ampak nikakor standardna.

Lepa leta smo preživeli z njo. Delala je večinoma v delavnicah v Murski Soboti, vmes pa nas je kar nekaj časa vodila tudi v TBPju v Lenartu in v Leku  v Lendavi. Ob njej smo se počutili varno, bila je namreč dobra v svojem poslu. Znala je dobro organizirati delo, ohraniti mirno kri, ko so se kake stvari zapletle, znala je prisluhniti potrebam skupine in posameznikov v njej. Čeprav se je rada pohecala in bila takoj pripravljena na morebitne nedolžne lumparije, pa pri delu z njo ni bilo heca. Odgovoren odnos do dela in sodelavcev je bil jasno viden skozi vsak njen delovni dan. Zavzeta, zahtevna, pripadna, odločna. Hkrati rahločutna, preprosta, prijetna.

Tudi poslovilno druženje, ki smo si ga pripravili 8. marca v delavnicah v Murski Soboti, je bilo preprosto in prijetno. Izrečenih besed ne znamo ponoviti, vemo pa, da so govorile o naši povezanosti, da se imamo radi in da drug v drugem vidimo veliko dobrega in lepega. Govorile so o hvaležnosti, da smo bili sodelavci. Mnogo več kot sodelavci, pravzaprav.

Marjetka, hvala ti! Pa pridi še kaj! Nam bo spet lepo skupaj.

IMG_20220308_142757 IMG_20220308_135213 IMG_20220308_134009 IMG_20220308_133835 IMG_20220308_133805 4653961943134001517 -2324975414756244058